Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v
zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poleg Nežiderskega jezera je to tudi edino srednjeevropsko stepno
jezero. Nahaja se nekaj več kot 80 km jugozahodno od Budimpešte oz.
okoli 70 km vzhodno od meje s Slovenijo pri Lendavi.
Ime je najverjetneje dobilo v času poselitve Slovanov (od 5. stoletja
dalje), ko je bilo širše območje v 9. stoletju tudi del kneževine
Spodnja Panonija. Središče kneževine je bil Blatnograd (tudi Blatenski
kostel) ob Zali (ki se je takrat imenovala Blatna, najverjetneje zaradi močvirja ob njenem izlivu v jezero). Po njej se je kneževina imenovala tudi Blatenska kneževina, jezero pa je dobilo ime Blatno jezero. Madžari (območje so zasedli leta901) so pri poimenovanju jezera obdržali slovanski koren.
Ker se voda poleti segreje tudi do 26 °C, je zelo razvit kopališki
turizem. Popularna sta tudi ribolov in jadranje ter zdravilišča in
termalni vrelci (npr. Hévíz) nedaleč od jezera. Zaradi tega in ker Madžarska nima izhoda na morje, mu pravijo tudi »madžarsko morje«.
Priljubljen počitniški cilj je bilo tako med vzhodnimi in zahodnimi
Nemci in je pred padcem Berlinskega zidu tako veljalo za enega redkih
krajev, kjer so se lahko srečevali. Blatno jezero je za Budimpešto drugi
najbolj priljubljen turistični cilj Madžarske. Pomembna gospodarska
dejavnost, predvsem ob severni obali, je tudi vinogradništvo (vinorodni
rajon Badacsony).