Blatno Jezero

Blatno Jezero

Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi. Poleg Nežiderskega jezera je to tudi edino srednjeevropsko stepno jezero. Nahaja se nekaj več kot 80 km jugozahodno od Budimpešte oz. okoli 70 km vzhodno od meje s Slovenijo pri Lendavi.
Ime je najverjetneje dobilo v času poselitve Slovanov (od 5. stoletja dalje), ko je bilo širše območje v 9. stoletju tudi del kneževine Spodnja Panonija. Središče kneževine je bil Blatnograd (tudi Blatenski kostel) ob Zali (ki se je takrat imenovala Blatna, najverjetneje zaradi močvirja ob njenem izlivu v jezero). Po njej se je kneževina imenovala tudi Blatenska kneževina, jezero pa je dobilo ime Blatno jezero. Madžari (območje so zasedli leta901) so pri poimenovanju jezera obdržali slovanski koren.
Ker se voda poleti segreje tudi do 26 °C, je zelo razvit kopališki turizem. Popularna sta tudi ribolov in jadranje ter zdravilišča in termalni vrelci (npr. Hévíz) nedaleč od jezera. Zaradi tega in ker Madžarska nima izhoda na morje, mu pravijo tudi »madžarsko morje«. Priljubljen počitniški cilj je bilo tako med vzhodnimi in zahodnimi Nemci in je pred padcem Berlinskega zidu tako veljalo za enega redkih krajev, kjer so se lahko srečevali. Blatno jezero je za Budimpešto drugi najbolj priljubljen turistični cilj Madžarske. Pomembna gospodarska dejavnost, predvsem ob severni obali, je tudi vinogradništvo (vinorodni rajon Badacsony).

Jezerska gladina je na nadmorski višini 104 m, njegova površina je 592 km², v povprečju je globoko 3,2 m, največ pa 11 m. Prostornina vode je tako okoli 1,9 km³. Jezero je podolgovate oblike v smeri jugozahod – severovzhod, dolžina v tej smeri je pribl 77 km, široko pa je med 4 in 15 km. Jezero ima dve izraziti kotanji, ki ju loči polotok Tihany. Severna obala je strmejša kot na jugu. Voda je zaradi peščenega in plitvega dna zelo motna. Najpomebnejši pritok je reka Zala. Naravnega odtoka ni, po potrebi odvajajo vodo skozi umetni kanal Sió v reko Kapos in naprej v Donavo.
Največje mesto ob jezeru je Keszthely, ostala pomembnejša mesta ob obali so še Siófok, Fonyód in zdraviliško mesto Balatonfüred. Pomembnejši mesti nedaleč od jezera sta Veszprém in Székesfehérvár.
Vzdolž južne obale vodi pomembna cestna in železniška povezava med Budimpešto in Hrvaško oz. Slovenijo. Železniška proga sicer v celoti obkroža jezero. Severno in južno obalo povezuje (zlasti poleti) tudi nekaj trajektnih linij.

Madžarska

Madžarska je postala po letu 1960 po številu turistov pomembna turistična država. Predstavlja se pod sloganom »Madžarska je drugačna« ( Hungary is different). Ponuja predvsem znamenitosti Budimpešte, prirodne lepote in kulinarične ter etnografske posebnosti.

KUHINJA

Največja značilnost madžarske kuhinje je paprika in to od 18. stoletja naprej, ko so jo vpeljali Turki. Namesto masla in olja že od nekdaj uporabljajo svinjsko mast. Znane specialitete so golaž, kokošji paprikaš, ribje juhe, mesne palačinke … Veliko imajo tudi sladic. Med žganimi pijačami je najbolj znana palinka. Madžari tako pravijo pravemu, čistemu in naravnemu žganju, zvarjenemu izključno iz sadja, pretežno iz hrušk in sliv. Madžarska slovi tudi po vinih. Najbolj znano belo vino pridobivajo v okolici Tokaja, npr. težka desertna vina »Aszu« in nekoliko lažja »Szamorodni«. Okrog Blatnega jezera uspevajo bolj pitna, predvsem bela vina, pri mestu Eger pa pridelujejo slovito rdeče vino »bikova kri«.

GLASBA

Od glasbenih instrumentov radi uporabljajo violino, razširjene so tudi različne oblike citer in cimbal. Zelo priljubljeni so ciganski orkestri. Njihov repertoar se je razvil iz madžarske plesne glasbe, ljudskih pesmi in tujih vplivov. Med narodnimi plesi prevladujejo starejši moški in dekliški solistični plesi. Popularni ples parov čardaš pa se je razvil v novejši dobi. Čarde so značilni madžarski lokali, kjer ponujajo madžarsko hrano, ob madžarski folklorni in ciganski glasbi. Na stenah teh lokalov pa je ogromno ročno poslikane keramike, narodnih vezenin in podobno.

Blatno Jezero

Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi. Poleg Nežiderskega jezera je to tudi edino srednjeevropsko stepno jezero. Nahaja se nekaj več kot 80 km jugozahodno od Budimpešte oz. okoli 70 km vzhodno od meje s Slovenijo pri Lendavi.
Ime je najverjetneje dobilo v času poselitve Slovanov (od 5. stoletja dalje), ko je bilo širše območje v 9. stoletju tudi del kneževine Spodnja Panonija. Središče kneževine je bil Blatnograd (tudi Blatenski kostel) ob Zali (ki se je takrat imenovala Blatna, najverjetneje zaradi močvirja ob njenem izlivu v jezero). Po njej se je kneževina imenovala tudi Blatenska kneževina, jezero pa je dobilo ime Blatno jezero. Madžari (območje so zasedli leta901) so pri poimenovanju jezera obdržali slovanski koren.
Ker se voda poleti segreje tudi do 26 °C, je zelo razvit kopališki turizem. Popularna sta tudi ribolov in jadranje ter zdravilišča in termalni vrelci (npr. Hévíz) nedaleč od jezera. Zaradi tega in ker Madžarska nima izhoda na morje, mu pravijo tudi »madžarsko morje«. Priljubljen počitniški cilj je bilo tako med vzhodnimi in zahodnimi Nemci in je pred padcem Berlinskega zidu tako veljalo za enega redkih krajev, kjer so se lahko srečevali. Blatno jezero je za Budimpešto drugi najbolj priljubljen turistični cilj Madžarske. Pomembna gospodarska dejavnost, predvsem ob severni obali, je tudi vinogradništvo (vinorodni rajon Badacsony).